Petega dne (27.6.) je bilo še bolj vroče!!!! Takoj po zajtrku smo naredili eno »vročinsko skupinsko« sliko. Po evalvacijskih vprašalnikih pa takoj v vodo. Po kosilu in počitku smo ob zvoku grmenja za griči švistnili v zgornji bazen in kazali osle nevihti. Na srečo ni bilo nič, na Goričkem pa »orang«.

Po večerji  smo se še zadnjič dobili v veliki dvorani. Po zaključnih besedah voditeljev smo prisluhnili najstarejši in najmlajši udeleženki tabora. Najstarejša, Ivanka, je dobila v dar bomboniero, katero je potem velikodušno razdelila med vse. Naša  najmlajša, Kamana, pa se je razveselila vrečke lizik. Prav veselje jo je bilo opazovati, kako je tekala od enega do drugega in s svojo drobno ročico delila sladkarije. Kot na vsakem taboru, smo tudi letos udeleženci povedali svoje vtise o počutju na taboru ter pluse in minuse. Na koncu pa smo si zaželeli ponovno snidenje  na naslednjem taboru.

Šestega dne (28.06.) smo se morali posloviti. Kljub temu, da je  bil to dan odhoda, so naši vztrajni telovadci odtelovadili svoj del. Po zajtrku smo izpraznili sobe, poravnali račune, popili kavico in čakali na avtobus. Ko je ta pripeljal, smo naložili prtljago in se zadovoljni odpeljali proti Kranju. Zadnji postanek je bil na Trojanah, seveda. Nakupili smo trojanske krofe. Ob 13.30 smo prispeli  v Kranj, se poslovili  eden od drugega in odšli, vsak na svoj konec.