Na zadnje srečanje pred počitnicami so se s Kranjvajem peljale na ledeno kavo in si ogledale razstavo krpank v Kranju. Na koncu so obiskale še Mestna knjižnica Kranj.
Bodečim nežam želimo lepe poletne dni!

PRIJETNO DRUŽENJE

Bila je sreda, 17.maj 2017. Naredilo se je prekrasno jutro. Bilo je čisto modro nebo, brez oblačka, kot bi ga nekdo skrbno obrisal.

Skupini »starejši za starejše« pri društvu Z ROKO V ROKI Kranj, Krompirjev cvet iz Šenčurja in Koprive z Visokega, sta že drugo leto šli na skupni izlet. Lani smo bili v Nordijskem centru v Planici. Letos pa smo šli v nasprotno smer: čez prelaz Črnivec v Gornji Grad in v Radmirje.

Vse udeleženke so bile bolj zgodne, da je bilo dovolj časa za rokovanje, objeme in klepetanje. V avtobusu smo vse udeležence najprej pozdravili v imenu obeh skupin. Naša Tatjana Steinerjeva nam je povedal plan našega izleta. Povedale je, da je pripravila nekaj posebnosti o krajih, mimo se bomo peljali. Hvala, Tatjana!

Prebrala sem jim pesem NA IZLET, ki sem jo v ta namen napisala:

N A   I Z L E T

Že drugič smo se zbrali,

da bi malo popotovali,

naše prijateljstvo obnovili

in ga še malo poglobili.

Krompirjev cvet in pa Koprive

spet odšli smo na izlet,

da ponovno bi spoznali,

kako je lep slovenski svet.

Gornji grad in Radmirje

postaja naša danes je,

Tatjana se je pripravila,

opis teh krajev bo predstavila.

Velikokrat dokazujemo,

da Z ROKO V ROKI hodimo,

že zjutraj pričakujemo,

da tudi danes fletno bo.

Naša Zofka je potem razdelila malico ( slane rogljičke), ki jo je sama spekla. Tudi tebi, Zofka, hvala.

Prav hitro smo prišli v Radmirje, na razstavo mašnih plaščev neprecenljive vrednosti. Tamkajšnji župnik nam je od plašča do plašča razložil, kako je narejen in katera »visokost« ga je podarila. V glavnem so vsi šivani ročno, z zlato ali srebrno nitko.  7m nitke vsebuje 1gr zlata in srebra.  Dragoceni niso zaradi kovine, ampak zato, ker so delani ročno ( po letu 1723). Seveda je najbolj poseben tisti, ki so ga poslali z dunajskega dvora in je narejen iz rumene poročne obleke Marije Terezije ( barve Habsburžanov: rumena in črna). Nato smo si ogledali še cerkev sv. Frančiška Ksaverija.

V Gornjem Gradu smo se morali okrepčati s kavico. V cerkvi naš je čakal župnik, ki je na prijeten način povedal njeno zgodovino. Nato nam je namenil kratko druženje ob vinčku, soku, vodi in pecivu. Prijetno, ni kaj!

Kadar je fletno, čas prehitro teče in morali smo nazaj proti domu. Izlet smo zaključili v gostilni Logar v Hotemažah na dobri »malici«.

Udeleženci so bili zadovoljni! Še se bomo družili na kakšnih dogodkih.

Hvala vsem in nasvidenje drugo leto.

Zapisala:  Olga Kepic- KORPIVE

Visoko, 21.maj 2017