NOVICE

Piknik na Ranču Luže 2018

1. junij, 2018

Na zadnji majski dan leta 2018 smo se srečali člani društva na pikniku na Ranču Luže. Dobro smo jedli in pili, zapeli za rojstni dan najstarejši prisotni članici Mariji ter podpredsednici društva, naši Zori, potem pa se zavrteli na plesišču. Hvala tudi Tatjani Whyte za kavice. Oglejte si utrinke s piknika v galeriji. Se vidimo naslednje leto!

Strokovno predavanje gospe Alenke Lanz: Jeza

23. maj, 2018

V torek 22. maja 2018 ob 13.uri smo se zbrali člani društva v knjižnici v Kranju in poslušali predavanje gospe Alenke Lanz na tematiko jeze, čustva, ki ga občasno občutimo prav vsi. Zanimalo nas je zakaj do tega pride, kako ravnati z jezo in kako se pomiriti, ko nas preplavi to “negativno” čustvo. Predavanje je bilo odlično. Veliko smo se naučili. Utrinke smo ovekovečili s fotografijami. Se vidimo na naslednjem strokovnem srečanju!

Marija Jereb: Težka bolezen in posledično dementno stanje bolnika

13. april, 2018

V četrtek 12. aprila 2018 smo pripravili prvo letošnje strokovno srečanje v Domu upokojencev Kranj. Predavala nam je gospa Marija Jereb na tematiko: Težka bolezen in posledično dementno stanje bolnika. Slišali smo veliko praktičnih nasvetov kako ravnati z dementno osebo ter o tem kako se spopasti s smrtjo. Najlepša hvala gospe Mariji in se vidimo na naslednjem strokovnem srečanju.

Utrinki s predavanja v galeriji.

Skupina Koprive je hvaležna…

7. februar, 2018

HVALEŽNOST – ogrožena vrsta čutenja

 

Naša srečanja so raznolika, barvita kot jesenski gozd, kdaj drugič spet le kot gozd brez listja. Na trenutke se spet zdi, da vse brsti in smo polne smeha, energije. Včasih beremo, se igramo, obujamo spomine. In tako je beseda nanesla na hvaležnost. Za kaj vse smo lahko hvaležni v življenju. Še pomembnejše vprašanje je – ZA KAJ SEM LAHKO HVALEŽNA DANES?

Zazrle smo se vase in ob poslušanju zgodbe razmišljale, kaj v nas budi besedilo. Pobrskale po zaprašenih kotičkih svojih spominov in dogodkov, da bi našle svoj doprinos k témi.

Strinjale smo se, da je hvaležnost včasih bila del vsakdanjika, saj se je vrednota prenašala iz roda v rod. Še posebej s starih staršev na vnuke. Ti so namreč imeli čas posedeti in življenjske modrosti prenašati ušesom, ki so z veseljem prisluhnila. Strinjale smo se tudi, da smo pozabile na male drobcene stvari, ki nas osrečujejo vsak dan. Kako prav bi bilo, če bi zvečer zaspale z mislimi hvaležnosti na te trenutke.

Narisale smo drevo in na veje zapisale svoje misli.

Kaj pa vas navdaja s hvaležnostjo? Pridružite se nam.

Hvaležna sem:

  • za solze in smeh
  • za dom, za vrt
  • da živim
  • za vsak pridelek, ki ga poberem z vrta
  • da lahko Zofkine dobrote okušam
  • da so me starši lepo vzgojili, da sem zdrava in me imajo otroci radi
  • za vsak sončni žarek, ki me pozdravi, ko zajtrkujem zjutraj z možem
  • za dežne kaplje, ki padajo na suho zemljo
  • za dobre vampe
  • za moje otroke
  • da sem del Kopriv
  • za vse ljudi okrog mene
  • za zdravje, srečo, mir, veselje
  • da znam obračati besede
  • za moža, čeprav me jezi
  • za zdravje otrok
  • da znam biti močna in potrpežljiva
  • da znam uživati v lepoti
  • da imam voljo do učenja
  • da znam ljubiti
  • da vsak dan doživim sončni vzhod
  • za dobre želje
  • lepe misli
  • za lep pogled z vrha hriba
  • za hrano
  • da imam cilje
  • za srečo z otroki
  • da gledam in občudujem naravo

Olga, ja Olga pa nas je spet nagradila s pesmico J

 

Hvaležna sem,

da sploh živim,

vidim, slišim,

govorim…

bi morala življenju

slavo peti,

v dan hvaležno

se ozreti…

pa največkrat pozabim na to,

ker že od nekdaj je tako

premalokrat hvaležni smo…

Skupina Koprive

Prednovoletna zabava prostovoljcev

13. december, 2017

Leto se bliža koncu, zato je bil v soboto čas, da prostovoljci društva skupaj proslavimo vse dobro, kar smo doživeli v letošnjem letu. Na naši zabavi ni manjkalo klepeta, dobre hrane in pijače, objemov, petja in plesa. Utrinke objavljamo v kratkem filmčku. 

Slavnostna akademija Mestne občine Kranj

5. december, 2017

Na slavnostni akademiji ob prazniku Mestne občine Kranj, ki se je odvijala v petek 1. decembra 2017 ob 19. uri v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, smo iz rok župana Boštjana Trilarja zaslužni prejeli mestna priznanja za letošnje leto. Letos je bilo nagrajencev petnajst, med njimi je bilo tudi naše Medgeneracijsko društvo Z roko v roki, na kar smo zelo ponosni. Prejeli smo listino o priznanju, katero je v imenu društva prevzel predsednik društva g. Mirko Steiner.

Ob 19.uri se je začela slavnostna prireditev s slovensko himno, ki jo je zaigral orkester in Big Band Mestne občine Kranj. Po nagovoru župana g. Boštjana Trilarja je sledila tudi predstavitev prihodnjega razvoja Mestne občine Kranj. Za zabavo je poskrbel tudi humorist in glasbenik Tilen Artač. Zapela nam je Nuša Derenda. Sledila je predstavitev nagrajencev, kjer nam je vsak nagrajenec predstavil svoje delovanje in želje za prihodnost. Predvsem smo se dobro zabavali in bili nadvse ponosni, da smo med nagrajenci, med ljudmi, ki veliko prispevajo k razvoju družbe v Mestni občini Kranj.

Po podelitvi je sledila tudi pogostitev, kjer smo se dodobra podprli in se naklepetali. Bilo je odlično organizirano in nadvse slovesno.

zapisala: Mateja Smolko

ZARJA iz Naklega deluje že 10 let

21. november, 2017

12. novemba letos je 10 let, odkar sva z Marto Eržen ustanovili skupino ZARJA.

Na obeležje te obletnice sva s sedanjo sovoditeljico Vladko povabili šest uporabnic, ki niso še v domovih za ostarele. Od povabljenih so se  zaradi zdravstvenih težav opravičile štiri, vendar se nobena od povabljenih ni udeležila obletnice. Zato smo same razrezale torto in se lepo imele.

Zapisala: Marija Jereb, voditejica skupine Zarja

Obletnica skupine Zarja

Jesenske Koprive

7. november, 2017

Da kopriva ne pozebe, kažejo naše jesenske aktivnosti. V okviru praznika Krajevne skupnosti Visoko-Milje v občini Šenčur, so v Hiši čez cesto organizirali tekmovanje v starih igrah. Na našem rednem srečanju nas je Cilka spodbudila, hitro smo določile ekipo in bile dogovorjene, da postanemo tekmovalna ekipa.

Vreme ne vpraša ali potrebujemo sonce v nedeljo in nam jo je zagodlo z dežjem, vendar se v Hiši čez cesto ne dajo, smo pač premaknili dogodek za teden dni.

Nato pa sončna nedelja, Koprive skoraj v polnem številu, nasmejane in pripravljene na izziv. Predvsem pa z mislijo, važno je sodelovati. Kar nekaj gledalcev se je sprehajalo po dvorišču, si ogledovalo doma narejene družabne igre in se v njih tudi preizkušali. Nato pa smo se posedli na stole na dvorišče, Crkljanski Gavnarji so zašpilali…. Ja najpogumnejše so tudi zaplesale. Kako ne, ko pa so tako lepo »po domače« igrali.

Ker pa red mora biti, so organizatorji napovedali začetek tekmovanja. Kar štiri ekipe smo se preizkusile v spretnostih. Najprej so tekmovali mlajši, nato starejši otroci. In prišel je tudi naš trenutek. Šment sploh ni tako lahko vreči škorenj čez ramo v škaf, kaj šele kotaliti v paru kolesi na povezani z osjo, ste že kdaj ličkali svežo koruzo, to še gre, rofkati to je druga zgodba. K sreči smo imele Zofi, ki je vajena poprijeti in z močno roko je reševala vse nas. Tudi pri žaganju s staro ročno mizarsko žago je bila nedosgljiva ekipi od Hiše čez cesto. Izenačen rezultat je napovedoval še en spopad. Zakaj pa ne, saj smo ravno dobro ogrele. Oj joj, kotalile smo sod. Preprosto boste rekli. Kje pa ! Ne gre v smer kamor hočeš, strašno neubogljivo bi se sprehajal po dvorišču. No vseeno smo ga prikotalile do ciljne črte.

Veliko smeha in dobre volje je sprožilo tole naše tekmovanje Gavnarji so igrali, me plesale, smeh je pa tako naša zaščitna znamka. Luštno je bilo.

Na koncu seveda ni manjkala zakuska. Jedli smo zaseko, pa domačo marmelado, pili čaj in sok, se družili in klepetali. Bilo je lepo nedeljsko popoldne.

Ja glavnega pa ne smemo pozabit. Nagrade. Bile so izvirne in bogate. Otroci so nesli domov vrečo krompirja, pa jajca, bone za frizerja, kape, majice, me pa moko, frizerske bone, pa h pedikerju bomo tudi zavile, ajvar in klobase so ostali za muskontarje. Pa je bil volk sit in koza cela, bi rekla moja stara mama.

Na koncu smo si ogledale še čudovite muzejske sobe, polne starih punčk. Koliko spominov so zbudile. Pomislila sem, morda tudi hrepenenja, vsi jih niso imeli, kajne. Pa staro posodje, otroški vozički, slike…. in prav posebna soba z maketo vlaka in miniaturnega zabaviščnega parka.

Ne smemo mimo pikice na i, če ne bi bilo požrtvovalnih skrbnikov Hiše čez cesto, vsega tega ne bi doživele. Zato iskrena zahvala gospe Dragici Markun in njenemu možu Blažu, ki sta nam vse to omogočila. Super tim sta. Zagotovo še pridemo.

prispevek zapisala: Saša Pušnik, so-voditeljica skupine Koprive

 

Desetletnica skupine Cvetke

27. oktober, 2017

Skupina Cvetke je praznovala deset let. V vseh teh letih so doživeli že marsikaj. Od smrti članice do poroke dveh trenutnih članov. Skupina ostaja povezana in polna optimizma ob vseh težkih življenjskih preizkušnjah posameznih članov, prav tako pa delijo tudi vse lepe in dobre trenutke, dobro voljo in veliko smeha. Naj tako ostane še naprej.
Cvetkam iskreno čestitamo!

Bodeče neže praznovale 5 let

19. oktober, 2017

V skupini Bodeče neže so proslavile 5. obletnico delovanja. Voditeljica skupine Zora Žitnik Martinc je nagovorila povabljene in zaželela še najmanj nadaljnih 5 let. Ogledale so si tudi foto-predstavitev delovanja skupine po letih ter skeč. Sledilo je druženje in sladkanje.

Bodečim nežam čestitamo in jim želimo uspešno nadaljne delovanje!

Scroll to top